 |
 |
|
|
[ Pobierz caÅ‚ość w formacie PDF ] 219 TIHOTAPCI BESeDA ãastno zmagali in tako dostojno poãastili 0 tiridesetletni- co, odkar je ta velika obãina v rokah na0 e stranke.« »Upam, da bomo, preãastiti,« je odvrnil Ïupan. »Da bomo zmago lepo proslavili, bom dal zaklati osemde- setkilogramskega teleta in stosedemdeset kil teÏkega pra0 iãa. To sem se odloãil dati iz svojega. Na0 i bodo dobili dobro in obilno veãerjo. Tudi godbo bomo imeli iz Cerknice.« Îupnik je vse dneve jahal naokoli in obiskoval svoje somi0 ljenike. Spodbujal jih je k vztrajnosti. Obdan od svojih najzvestej0 ih prista0 ev je tisti dan ãakal velikega izida pred prosvetnim domom. Iz obãinske hi0 e je s sklonjeno glavo pri0 el Ïupan Koren. Globoko je vzdihnil in zamahnil z rokami. »Gospod Ïupnik, propadli smo! S petintridesetimi gla- vami veã so zmagali Marxovi socialisti!« »Ni mogoãe,« je vzkliknil Ïupnik. »Bil sem od sedme ure zjutraj do zdaj na obãini. Pre- magani smo. Îagarski so stoodstotno volili social-mark- siste. Tudi precej kmetov. Liberalci so vsi volili preklete socialiste. Mlakar bo Ïupan,« je razlagal Ïupan. »Pojdimo k meni v Ïupnijsko pisarno,« je povabil Ïupnik premaganega Ïupana in najbliÏje sodelavce. Po trgu je hrumelo in kriãalo. »Svaril sem, da se ne bi razcepili,« je razburjeno de- jal Ïupnik Potokar. »Le kako so mogli marksisti zmagati! 220 TIHOTAPCI BESeDA Saj niso imeli niti denarja in Ïandarmerija jim je pre- preãila shode. Dimic je menda stal ob strani. Korle je bil doma.« »Gospod Ïupnik, delavsko-socialistiãno-kmeãko lis- to niso sestavili stari socialisti, temveã mlaj0 i marksisti,« se je oglasil kaplan Klemenãiã, ki je imel na skrbi pro- sveto. »Imeli so shode na gmajnah, sestanke agitatorjev na Marofu. Bili so zunaj vse noãi. Obiskali so vse Ïagar- ske in gozdne delavce po gozdarskih koãah. Ustanovili so vozni0 ko organizacijo. Pobirali so za rdeão pomoã in 0 panske borce. Bili so aktivni kot 0 e nikoli v tem deset- letju. Tisti socialisti, ki so dosegli to obãinsko zmago, bero knjige in bro0 ure, ne kupãujejo s konji, ne obisku- jejo gostiln in drÏijo skupaj. Molãali so in neutrudno delali, in kakor vidite zmagali.« Îupnik Potokar se je ob tem globoko zamislil. Ko je ostal v svoji delovni sobi sam, se je spomnil, kako je bilo pred dvanajstimi leti, ko ga je poklical v 0 kofijski dvorec Anton Jegliã Bonaventura. Takrat se je Ïupnik Potokar ãutil silno poãa0 ãenega, ko mu je prevzvi0 eni vladika namenil eno najlep0 ih in najbogatej0 ih notranjskih Ïup- nij. Dejal mu je: »Gospod Potokar, tam pod sneÏni0 kimi gorami je velika in lepa fara svetega Jurija. Cerkev in Ïupnija sta stari veã kot sedemsto petdeset let. Imenit- ni Ïupniki-gospodarstveniki so pastirovali tam Lenãek, Ponikvar, Peter, Janez Ribni0 ki. Tisto lepo doli- 221 TIHOTAPCI BESeDA no pod sneÏni0 kimi gorami so rdeãi prekucuhi hoteli pred 0 estimi leti narediti za rdeão republiko. No, veljav- ni in imenitni moÏje so to prepreãili«. ·kof je premolk- nil. »MoÏje so tam doma, to mi je veãkrat povedal po- kojni Janez Evangelist Krek, ki je v tistem kraju uãil so- cialno misel,« je nadaljeval. »Vam, gospod Potokar, sem namenil to imenitno Ïupnijo. Znani ste kot gospodar- stvenik. Tam boste imeli dovolj dela in moÏnosti, da raz- vijete svoje sposobnosti. Smisel za kmetijstvo imate. Uspe0 na posojilnica obstoji Ïe od leta 1895. Stranka je tam moãna. Obnoviti bo treba versko Ïivljenje, ki je zaradi vojne razrvano. V materialnem oziru se vam ne bo godilo slabo. Lovec niste, kakor je bil Peter. To je dobro. Lovci in duhov0 ãina to se ne ujerna. Bili ste na fronti, napisali ste knjiÏico ,Vojakom na pot in pozna- te Ïivljenje. Gospod Potokar, teÏka, odgovorna in hva- leÏna naloga vas ãaka tam doli.« Poslu0 al ga je in nato 0 el na pot, na delo. Z mladeni0 - kim zaletom je zmetal iz obãinskega odbora stare socia- liste, stisnil v kot liberalce, izposloval pri okrajnem gla- varstvu, da so socialistom vzeli dom svobode in ga pre- uredili po njegovi zamisli v obãinsko hiralnico in skla- di0 ãe za koruzo. Tako je stisnil in omejil socialiste, da so se lahko 0 li samo 0 e ozko strokovno organizacijo lesnih delavcev, zaprto v svoj ozki krog. Pa vendar! Od kod in kako taka moã, da so zdaj socialisti zmagali brez kake 222 TIHOTAPCI BESeDA napovedi? Kaj se je zgodilo v enem samem letu? ·pani- ja, da! Mladi ljudje, ki so delavni agitatorji, da! Moã bolj- 0 evi0 kih idej. On, Ïupnik Potokar in aktivni banski svet- nik, ãlan okrajnega 0 olskega sveta, odlikovan z avstrij- sko-jugoslovansko medaljo, je danes po dvanajstih letih prviã v Ïivljenju premagan. Imeli smo denar, oblast, tis- karno, Ïandarje, bansko upravo, okrajno glavarstvo, stranka ima poglavitno besedo v deÏeli, dobre agitator- je, domaãe moÏe, prekupãevalce s konji, in vendar! Îupnik Potokar kadi cigaro za cigaro, stoji ob oknu, zre v temno oktobrsko noã, poslu0 a nemir in vriske doli v trgu. Nemir zaradi zmage rdeãkarjev. Poraz in udarec, da, posmehljiv udarec za 0 tirideseto obletnico moãi in oblasti katoli0 ke ideje v tem kraju. Kot diplomat zaãuti, da bo v kratkem razre0 en ãasti banskega svetnika. Pri knezo0 kofijski stolici mu bodo namignili, da je zaÏeleno, da bi 0 el na mirnej0 o faro. »NehvaleÏno ljudstvo,« vzklikne sam pri sebi. »Toliko sem naredil v dvanajstih letih! Navsezadnje pa ste mi dali nezaupnico.« Premi0 ljuje, kako so ob ãasu Îivkoviçevega terorja liberalni uãitelji po naroãilu poslu0 ali njegove pridige in ga ovajali naprej. Hm, kaj bi uboga uãiteljska para mog- la njemu, Potokarju? Niã! On je 0 tudiral filozofijo in so- ciologijo, pozna slovensko in svetovno zgodovino. Ve, kak0 ne pridige so potrebne. Kaj bi si neki liberalni pol- izobraÏenci pomagali z njegovimi pridigami? Niã in 223 TIHOTAPCI BESeDA spet niã! Kljub temu bi 0 e nekako prenesel, ãe bi dobili obãino v oblast liberalci. Toda Marxovi socialisti? Ne! Saj to bo nevzdrÏno. Trpel bo ugled stranke. ·estnajst socialistiãnih odbornikov bo sedelo na obãinskih sejah. Povsod bodo vtikali svoje nosove, v cerkvene zadeve, v zadrugo, borili se bodo, da dobe nazaj svoj kulturni dom. Nas bo na obãini samo pet, oni mladi nezadovolj- neÏi, ki so krivi poraza, pa bodo imeli tri. Skupaj nas bo osem, rdeãih pa 0 estnajst. Vedno bodo imeli veãinske sklepe. Ti, Jernej Potokar, si kriv poraza katoli0 ke stran- ke, ker nisi popustil mlaj0 im, bodo rekli v Ljubljani. Vse si hotel sam voditi, zadrugo, posojilnico, obãino, ceste, vse, vse. Odrival si mlaj0 e ljudi. Tako mu bodo rekli na vodstvu stranke. Zamahnil je z roko. Delal sem za stranko, vero in gospodarstvo, si je mislil. To so mi dali v zahvalo. Niã veã ne bom vodil mladine pri olimpiadah in razstavah. Usedel se je k mizi, vzel v roke Ïupnijsko kroniko in zapisal naslednje misli: »Ljudje opu0 ãajo stare obiãaje. Nevarni socializem in komunizem je na pohodu. Vedno manj je ljudi, ki opravljajo dobra dela. Veã je treba ver- ske obravnave.« Drugega dne so ga obiskali iz Ljubljane moÏje iz strankinega vodstva. Poroãal je kratko in stvarno o vzro- kih poraza. Sicer pa, ali bo na0 a stranka, ki je na oblas- 224 TIHOTAPCI BESeDA [ Pobierz caÅ‚ość w formacie PDF ] |