 |
 |
|
|
[ Pobierz całość w formacie PDF ] Udari v roko! sem ga dramil in priganjal. Kaj tve- ga0 ti pri tej pogodbi? Ni, prav ni, saj pravi0 , da tvoje ivljenje ne velja pi0 kavega oreha. Jaz se izpostavljam nevarnosti, da se nesmrtno osramotim in za vselej one- mogoim pri tebi in vseh najinih znancih! Udari torej! Polagoma, kakor brez njegovega hotenja, se mu je iztegnila tresoa se desnica v mojo; krepko sem mu jo stisnil, da se mu je obraz skremil, in rekel: Da bo dra- lo! 167 ZDRAV KOLIKOR HOE BESeDA Bog ti odpusti! je odvrnil z milo svareim glasom. Jaz bi ti ne mogel... e si si dovolil... z ubogim trpinom... kruto 0 alo... Poklical sem gospo in sestro strenico, dal podrobna naroila in od0 el iz hi0 e skrbi mnogo laji, kakor sem pri0 el vanjo. Drugi dan sem na0 el prijatelja e v naslanjau ba0 pri obedu. Z veseljem sem opazoval, kako si je prizadeval, da sam, brez tuje pomoi opravi to nalogo in pospravi vse, kar so mu prinesli. Da ne bo zmerjanja! je hudo- mu0 no pripomnil, ozr0 i se proti meni. ez nekaj dni se je e vadil v sprehajanju po sobi z odprtimi okni in v smotrnem dihanju, dober teden kas- neje je zlezel v blinji mestni vrt. Tako je 0 lo naprej, ne vedno gladko, ker se je rado kje kaj zataknilo bodisi za- voljo menjajoega se vremena ali drugih nev0 enosti, a 0 lo je vendar zdrema na bolje; po veliki noi je smel moj bolnik e v pisarno. * * * Prijatelj je bil zadovoljen e z dovr0 itvijo prvega dela najine pogodbe in se je hotel otresti drugega dela. Izgo- varjal se je, da nima asa za nadaljnje postopanje, e0 , ker mu je zastalo toliko poslov, ki jih mora spraviti v red, dejansko pa se je otepal mojega skrbstva in nadzorstva nad seboj, trdno uverjen, da se zastarele okvare ne dajo 168 ZDRAV KOLIKOR HOE BESeDA popraviti, in v strahu, da se mi umirjeno in za silo zado- voljivo stanje ne poslab0 a z negotovim posku0 anjem. Nikar me ne sili v take tvegav0 ine! se je branil, Kako naj se loveku, ki mu leze etrti kri na plea in gre njegovo ivljenje e nizdol, zravnajo ali vrastejo sta- re pohabe? Ali mi zrastejo na mestu unienih nova pljua? Ali naj se mi pomladi srce, ki je dobilo e toliko ran in prask, da se komaj 0 e vkup dri kakor poen in povezan lonec? Hvalim Boga, da 0 e tako shajam, ti pa me pusti v miru! Nisem odnehal. koda se mi je zdelo, da bi pustil lepo zaeto delo neizvr0 eno. Bolnik se je opomogel od zad- nje bolezni prav dobro in nenavadno hitro, kar mi je prialo o vrsti odpornosti njegovega telesa, torej o ne- zmanj0 ani ivljenjski moi. Tudi uverjenje, da je prijate- ljevo nepovoljno zdravstveno stanje posledica morda ne toliko njegove prvotne bolezni, kolikor njegovih ne- zdravih ivljenjskih navad ali razvad, me je gnalo, da ga spravim v bolj zdrave ivljenjske razmere. Zato sem mu predoil, da mora nujno predrugaiti svoj dnevni red, opustiti mehkune udobnosti in prieti z utrjevanjem. Pred svojim poklicnim delom naj napravi jutranji spre- hod, po konanem delu naj odrine kam dalje ven v pro- sto prirodo. Kavarni s prijateljsko drubo in tarokom ali 0 ahom naj se kar odpove. 169 ZDRAV KOLIKOR HOE BESeDA Kaj, tudi tega in edinega mojega razvedrila mi ne privo0 i0 ve? mi je tono oital. Zares ne, ker ti elim kaj bolj0 ega. Saj epi0 vse dni v zaprtih prostorih, ali v zakajeni pisarni, pra0 nih sod- nih prostorih ali pri sejah ali v tesnem stanovanju; poj- di zategadelj v prostem asu, ki ti je itak pilo odmerjen, na zrak in v prirodo! Na sprehod naj hodim e zjutraj, da bom moral na- mesto na delo, v posteljo poivat. Kaj ne ve0 , da me e tiso korakov hoje zdela tako, da sem ob sapo in vso mo! Vi0 , prijatelj, v tem grmu tii tvoj zajec. Tukaj ga je treba prijeti! esar ne zmore0 danes ali jutri, napravi0 z lahkoto ez teden ali mesec dni, a zaeti mora0 po pa- meti in po pameti nadaljevati vaje, brez sleherne sile, brez znatnega napora. Igraje se ti telo privadi na eda- lje veje zahteve... Pa ne meni, ostarelemu pohabljencu! se je postavil v bran. Tudi tebi, dragi moj posili-starec! Telo je nekaj udo- vitega in, dokler je ivo, od stroja bistveno razlino. S pametno rabo se vse telo in vsak posamien ud ali drob ne obrablja, marve jai in pomlaja, neraba pa ga tako kvari kakor zloraba. Ker ti teh stvari ne pozna0 , zato kar ubogaj dalje! Jutri pojde0 pred pisarno na spre- hod samo v mestni vrt, tam si oglej nasade, proui pri 170 ZDRAV KOLIKOR HOE BESeDA vremenski hi0 ici vreme in se vrni na delo. Po kosilu po- sedi doma, v kavarno ne sme0 . Po pisarni pojdi prav poasi, upehati se ne sme0 nikdar, proti kolodvoru; e ti ugaja, poivaj na klopici, kjer ni vetra ali prahu, in pri- di domov z mrakom. ez nekaj dni si jutranji sprehod podalj0 a0 , da vekrat obhodi0 mestni vrt ali da krene0 proti so0 kemu mostu, veernega pa nateguj polagoma proti Rojcam ali tandreu. Ni se mogel upirati nasilju, zlasti ker sem dobil v njegovi soprogi navdu0 eno pomonico in zvesto zavez- nico. Polagoma je prehodil moj podlonik vso blinjo okolico v ravnini: tandre, empeter, Solkan, Rona dolina in Panovec, Pevma in entmaver, Kronberg in Aj0 evica so mu postajali zanimiva odkritja. Nato sem ga naravnal navzgor, Grad in Kostanjevica, Stara gora in Sv. Marko nad empetrom, Oslavje in Kalvarija nad Podgo- ro, Sv. Katarina nad Kronbergom so mu bili stari znan- ci, ki jih je obiskoval po tolikih letih odsotnosti z vdano ljubeznijo in alostjo v srcu, da jih je zanemarjal od dija0 kih let. Pri0 lo je poletje, prijatelj je od0 el s svojo druino leto- vat na Vrhniko. Od tam sem dobival sporoila, da je prebredel vse gozdove in prehodil vse grie in hribe in gore v bliini. Pri0 la je jesen tistega leta, ki je bilo nenavadno vroe v marsikaterem pogledu. Sedeli smo v znani gostilni na 171 ZDRAV KOLIKOR HOE BESeDA obiajnemi tedenskem veeru, premlevali dogodke preteklih dni in kovali narte za prihodnje. Nenadoma se je pojavil med nami na0 skupni prijatelj in biv0 i moj podlonik, ki se je e pred meseci izneveril mojemu varu0 tvu. Po burnem odzdravu se je postavil v hribo- la0 ki opremi sredi sobe in samozavestno ugotovil: Kaj- ne, osem in pet in dvajset minut? Tono! mu je zadonelo od omizja. Odloi, prise- di in povej, odkod in kako tako vrsto in juna0 ko! Z uro v roki je s poudarkom ugotavljal: Ob tri etrt na dvanajst je bila konana razprava na ajdovskem so- di0 u, ob etrt na eno sem pokosil, ob eni sem korakal [ Pobierz całość w formacie PDF ] |